Babica Zima – pravljica, pesem in video
Babica Zima je priljubljen literarni in folklorni lik, ki je pogosto povezan z zimo. Gre za personifikacijo zime, ki se pojavlja v različnih kulturah po svetu. V različnih mitologijah in zgodbah je “babica” običajno prikazana kot starejša ženska, oblečena v zimska oblačila, ki prinaša hladno vreme, sneg in led. V nekaterih zgodbah je lahko prikazana kot nekakšna čarovnica ali čarovnica, ki vlada zimi. Spodaj si lahko prebereš (in poslušaš) pesem, ki jo je napisala Mira Voglar, ter rusko pravljico z enakim naslovom.
Babica Zima – pesem
Babica Zima z belo glavo kima: “Kdor obleke nima,
naj pri meni se zglasi, takoj po meri jo dobi.“
Siva robovila se je oglasila, milo je prosila:
“Bel klobuček rada bi in haljico na gumbe tri.“
~ Mira Voglar
Spodaj lahko poslušaš kako zveni pesem.
Tukaj si lahko prebereš še druge pesmice za otroke.
Babica zima – ruska pravljica
Ptičke so prifrčale k babici Zimi. »Trk-trk-trk,« so potrkale na ledena vrata babičine izbice. Babica Zima je sedela pri peči in predla sneženi puh. Ko je zaslišala trkanje, je vprašala: »Kdo je zunaj?«
»Me smo, me, ptičice!«
»Kaj bi pa rade?«
»Zebe nas in zmrzujemo! Rade bi tople kožuščke pod perje!« Babica je odškrnila okno in zagledala zmrzujoče ptičice. Odprla jim je vrata svoje ledene koče in jih spustila k topli peči, da so se ogrele. Nato jim je dala toplejše kožuhe. Ptičice so se zahvalile in vesele odletele. Babica Zima je spet sedla k peči in predla sneženi puh. »Trk-trk-trk,« je potrkalo na vrata.
»Kdo je zunaj?«
»Midva sva: volk, sivi volk in lisička sestrička.« Odprla jima je vrata. »Kaj bi rada?«
»Rada bi dobila vsak svoj zimski kožuh. Brez toplih kožuhov bova zmrznila.« Babica je dala obema, za kar sta prosila. Vesela sta se ji zahvalila in odšla.
Babica Zima je spet sedla k peči in predla sneženi puh. »Trk-trk-trk,« je potrkalo na vrata. »Kdo je zunaj?«
»Zajček- skakajček in veverica- skokica.« Spustila ju je v izbo. »Kaj bi rada?«
»Zebe naju, pa nimava zimskih kožuškov!«
»Kakšne kožuščke bi rada?«
»Svetle, da naju lovci ne bodo videli na belih poljanah.« Babica Zima je spet odprla pisano skrinjo, pobrskala je v njej in našla svetla zimska kožuha za zajčka in za veverico. Vesela sta se ji zahvalila in odskakljala. Babica Zima je spet sedla k peči in predla sneženi puh. Pa se je stemnilo pod oknom, nato pa butnilo vrata, da se je stresla ledena koča. Babica Zima se je ustrašila. Pogledala je skozi okno in zagledala velikega medveda, ki je hlačal pred vrati.
» Zebe me, babica Zima, zebe,« je godrnjal. Babica Zima je v pisani skrinji prav na dnu poiskala največji in najtoplejši kožuh. »To je kožuh zate, ljubi medo. Zdaj pa kar nazaj v brlog in spat!«
»Hvala, ljuba babica Zima,« je zagodrnjal medved in odšel. V brlogu se je pokril s toplim kožuhom in zasmrčal. Odslej je babica Zima v miru predla sneženi puh. Sedela je pri topli peči do zelene pomladi in predla, predla..